Bled, 27.11.2012 – Tokrat sta pri rdečih manjkala le Bota, ki še vedno službuje v deželi Vikingov ter poškodovana Leo in Jur, pri modrih pa le Tripi. Igra še dobro ni stekla, ko je Mitko z leve strani že sprožil svoj značilni strel, ki ga presenečeni Klemen ni uspel ubraniti. Veselje modrih ni trajalo dolgo – že v enem izmed naslednjih napadov rdečih je Urban s strelom od blizu izenačil. Boj se je razplamtel, rdeča obramba je stabilno odbijala napade modrih že na robu njihove obrambne tretjine, plošček modrih nikakor ni hotel ubogati. Kazen je prišla zelo zgodaj – in to dvojna. Najprej je z desne spet prodrl Urban in še drugič ukanil Špelo, nekaj minut zatem pa je v Kopitarjevem slogu Ober zaslalomiral med obrambo modrih in na koncu mojstrsko preigral še Špelo. Modri so v nadaljevanju veliko napadali in kombinirali, rdeči pa so na drugi strani nekajkrat resno ogrozili Špelina vrata. Gol priključka so modri dosegli po dobljenem ploščku v boju ob ogradi, ko je Škofic, ki je tokrat igral na mestu napadalca, na sredini našel prostega Roka, ta je ustrelil proti vratom, plošček se je pa odbil od Žabčeve palice v nebranjen levi zgornji kot Klemenove mreže. Modri so se nato pognali v lov za izenačenje, pa vendar je čvrsta rdeča obramba zdržala. Še več, Žabec je po dolgi kombinaciji v obrambni tretjini modrih sprožil skoraj z modre črte in povišal na 4:2. Modri po tem prejetem golu vseeno niso vrgli puške v koruzo. Njihovi napadi so iz minute v minuto postajali nevarnejši, veliko so drsali, si bolje podajali in kmalu spet dosegli gol priključka. Po skoraj identični akciji je spet sprožil Mitko in se še drugič ta večer vpisal med strelce. Po tem golu so se v ekipo rdečih naselili nemir, nervoza in nedisciplina. Modri so zaslutili svojo priložnost in slabih deset minut pred koncem srečno izenačili. Sitar je sprožil strel, Klemen ga je uspešno odbil visoko v zrak, nato pa se je plošček nesrečno odbil od njegove rame v lastno mrežo. V zadnjih minutah se je zvrstilo še nekaj napadov na obeh straneh, ampak brez rezultatov. Nato pa drama – dve minuti pred koncem srečanja je po podaji Iveka ob ogradi Frenk nespretno sprejel plošček, ki se mu je odbil na sredino igrišča točno na palico Škofica. Ta je neoviran pridrsal pred Klemena, ga matiral z lepim strelom pod njegovo lovilko in poskrbel za nepopisno veselje na tribunah.
Izjave po tekmi :
Ober : Shit happens, tudi tabla ni pomagala, noben je ni šmirglou, premal drsanja, prepozne menjave , neupoštevanje navodil starejših članov ekipe, takle mamo…
Škofic : Bila je lepa borba. Izredno sem zadovoljen, da kljub vodstvu rdečih za dva gola cela ekipa ni popuščala in se borila do konca. Pri odločilnem golu sem se pač znašel ob pravem času na pravem mestu – posvečam pa ga moji najdražji….