Bled, 04.02.2014 – Na koledarju smo komaj obrnili nov list, ko se je Slovenija znašla v ledenem primežu, kakršnega ne pomnimo. Februar 2014 nam bo ostal v spominu tudi zaradi olimpijskih iger, ki se v petek začenjajo v Sočiju. In prav je, da se pohvalimo, da imajo tudi legende v slovenski olimpijski odpravi svojega člana. Ponosni smo na Tripija, vodjo slovenskih nordijskih kombinatorcev in držimo pesti njegovi ekipi. Ob tej priložnosti bi bilo pa nehvaležno, da ne bi omenili še štirih velikih športnih imen v vrstah Legend – nosilca bronaste olimpijske kolajne Denisa, svetovnega prvaka v smučarskih skokih Frenka, pa tudi Ivek in Ober sta svoje dni zastopala barve bivše Jugoslavije – prvi je kot za šalo podiral rekorde v smučarskih poletih, drugi pa spretno vijugal med smučarskimi količki. Skoraj vse spoštovanje in priznanje do doseženih uspehov pa dobesedno izpuhti, ko igralci oblečejo rdeče oz. modre drese in ko sirena označi začetek tekme. Med včerajšnjim ogrevanjem so modri po petih zaporednih porazih pogledovali proti svojim nasprotnikom s tako ledenimi pogledi, da je rdečim sodeč po njihovi igri v začetku srečanja, kar malce zledenela kri v žilah. Modri so namreč začeli povsem drugače, kot smo jih vajeni iz preteklih srečanj in s hitro ter domiselno igro takoj nekajkrat ogrozili vrata rdečih, v katerih je Klemena tokrat zamenjal Bojan. V šesti minuti je Mitko ustrelil svoj klasični strel z levega krila in plošček je presenetljivo našel pot v mrežo ob desni vratnici in Bojanovi nogi. Štiri minute kasneje je v dvoboju ob ogradi Humerca ukradel plošček Stanetu, ki je spet priskočil na pomoč rdečim, in izza gola zadrsal pred gol in povišal na 2:0. Po začetnem naletu je pritisk popustil in po dvajsetih minutah so rdeči že izenačili – po dveh bliskovitih protinapadih in neodločnem posredovanju modre obrambe je najprej znižal rezultat Bota po podaji Obra, Frenk pa je dosegel izenačujoči gol po Botini podaji in ne ravno najboljši reakciji Špele. Igra modrih je za nekaj minut spet izgubila na ostrini, kar je izkoristil Šnof po še eni lepi podaji Frenka in rdeči so povedli 3:2. V obrambi rdečih se je poznala odsotnost Đabca in Silvota, pa tudi Bojan je tožil o bolečinah v desnem stegnu, zato so modri spet prevzeli pobudo, kar se je obrestovalo s ponovnim izenačenjem po še enem Mitkotovem strelu v polno iz mrtvega kota, nato pa je Denis iz gneče pred golom spet povedel modre v vodstvo z backhand strelom pod prečko. Rdeči se seveda niso vdali, je pa tokrat zelo dobro delovala obramba rdečih, ki je napade rdečih ustavljala že v nevtralni tretjini in onemogočala uigrane kombinacije. Vseeno so rdeči trenutno nezbranost obrambe še enkrat izkoristili in po krasni podaji Iveka pred gol Šnofu ni bilo težko doseči še svojega drugega gola. Spet se je obetalo vročih zadnjih petnajst minut srečanja in po dolgih petih tednih suše se je ˝odprlo˝modrim – najprej je Škofy prodrl za gol rdečih in nato na modri črti zaposlil Mitkota, ki je silovito ustrelil na dolgo vratnico in spet povedel modre v vodstvo s 5:4 ter tako dosegel klasičen hat-trick. V naslednjih treh minutah pa je na sceno stopil Denis in najprej z golom od blizu, nato pa še od daleč rezultat povišal na 7:4 in tako tudi on dosegel hat trick. Modri so zadnjih deset minut srečanja odigrali povsem mirno in tako zasluženo prekinili niz petih porazov. Še posebej je treba v njihovih vrstah za borbeno igro pohvali slavljenca in kaveljca Staškota in prodornega Humerco. V zadnjih sekundah srečanja je tandem Ober-Bota po lepi kombinaciji še enkrat zatresel mrežo in postavil končni rezultat tekme 7:5.
Staško – To je bila težko pričakovana zmaga in lepo darilo za moj rojstni dan. Trdo smo jo prigarali. Upam, da bomo uspeli obdržati nivo naše igre na tem nivoju.
Leo – Čestitam modrim. Danes so bili preprosto boljši. Naša igra v napadu je bila prepočasna in njihova obramba še bolj čvrsta kot ponavadi.
